Je eden izmed načinov prodaje tudi v stečajnem postopku. Na dražbi uspe kupec, ki ponudi najvišjo ceno in izpolni ostale morebitne pogoje.
Cenitev nepremičnin in premičnin opravi stečajni upravitelj ali sodni cenilec.
1. Javna dražba
Praviloma se nepremičnine in premičnine ne morejo prodati pod ocenjeno vrednostjo.
2. Javna dražba
Nepremičnine in premičnine se ne morejo prodati pod izklicno ceno, ki je na 2. javni dražbi običajno nižja od ocenjene vrednosti.
Na javni dražbi lahko sodeluje vsakdo, prav tako tuje fizične in pravne osebe. Za sodelovanje je potrebno pravočasno vplačati varščino. Upoštevati je treba določene omejiteve: nobena tuja fizična in pravna oseba ne more biti lastnik kmetijskih zemljišč, gozdov, zaščitenih področij, s predkupnimi pravicami je nadalje omejeno tudi pridobivanje nepremičnin, ki so opredeljene kot kulturna dobrina. Ni pa nobenih omejitev za tuje fizične in pravne osebe iz držav članic EU za nakup stavbnih zemljišč, stanovanj in poslovnih stavb. Druge tuje fizične in pravne osebe pa lahko postanejo lastniki nepremičnin na podlagi odločbe o obstoju vzajemnosti (reciprocitet).
Kupec premičnine, je lahko vsakdo. Nobena tuja fizična in pravna oseba ne more biti lastnik kmetijskih zemljišč, gozdov, zaščitenih področij, s predkupnimi pravicami je nadalje omejeno tudi pridobivanje nepremičnin, ki so opredeljene kot kulturna dobrina. Ne morejo pa postati lastniki nepremičnin tuje fizične in pravne osebe, če med državama ne obstaja načelo vzajemnosti oziroma, če ne pridobijo odločbe o obstoju vzajemnosti (reciprocitet).
Praviloma je ogled možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem ali takrat kot piše v vabilu.
To je denarni znesek, ki ga mora vplačati vsakdo, ki želi sodelovati na javni dražbi. Varščina praviloma znaša 1/10 (eno desetino) izhodiščne cene ali toliko kot je določeno v posameznem vabilu. Varščina se vsem neuspelim ponudnikom vrne po koncu dražbe ali takrat kot piše v vabilu. Uspelemu ponudniku, ki ne plača kupnine v roku ali odstopi od svoje ponudbe, se varščina ne vrne.
Nepremičnina ali premičnina, se lahko proda tudi, če je prisoten le en ponudnik.
Uspešni ponudnik je dolžan po koncu dražbe s stečajnim upraviteljem podpisati prodajno pogodbo in plačati kupnino ter izpolniti ostale morebitne obveznosti v skladu s prodajno pogodbo.
Po plačilu kupnine sodišče izda sklep o izročitvi (Zaključak o predaji) nepremičnine ali premičnine kupcu. Potem lahko kupec prevzame premičnino, pri nepremičninah, pa se lahko šele nato ureja vpis v zemljiško knjigo. Z vpisom lastninske pravice na kupca se izbrišejo tudi vse pravice in bremena, za katere je sodišče odločilo v sklepu o domiku (Rješenje o dosudi).
Stvari se kupujejo po sistemu videno kupljeno in po nakupu ni možno uveljavljati odgovornosti iz stvarnih napak. Kupec nepremičnine pa v stečaju dobi stvar prosto vseh zastavnih pravic, hipotek, zemljiškega dolga. Vknjižene zastavne pravice in zemljiški dolg preneha na tej nepremičnini, ko postane sklep o izročitvi kupcu pravnomočen, čeprav zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga niso popolnoma poplačani.
Ne prenehajo pa: Stvarne služnosti, stvarno breme in stavbna pravica. S prodajo nepremičnine ne prenehajo tudi osebne služnosti, če so bile vpisane v zemljiško knjigo pred začetkom stečajnega postopka.
Za prodajo nepremičnine in premičnine se lahko izbere kot način prodaje tudi javno zbiranje ponudb. Stečajni upravitelj ni dolžan skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom.
Cenitev opravi stečajni upravitelj ali sodni cenilec.
Izhodiščna cena za posamezno nepremičnino ali premičnino znaša toliko kot piše v posameznem vabilu. Ni nekega zakonskega pravila.
Sodeluje lahko vsakdo, prav tako tuje fizične in pravne osebe. Za sodelovanje je potrebno pravočasno poslati ponudbo in slediti navodilom v vabilu. Upoštevati je treba določene omejitve: nobena tuja fizična in pravna oseba ne more biti lastnik kmetijskih zemljišč, gozdov, zaščitenih področij, s predkupnimi pravicami je nadalje omejeno tudi pridobivanje nepremičnin, ki so opredeljene kot kulturna dobrina. Ni pa nobenih omejitev za tuje fizične in pravne osebe iz držav članic EU za nakup stavbnih zemljišč, stanovanj in poslovnih stavb. Druge tuje fizične in pravne osebe pa lahko postanejo lastniki nepremičnin na podlagi odločbe o obstoju vzajemnosti (reciprocitet).
Kupec premičnine, je lahko vsakdo. Nobena tuja fizična in pravna oseba ne more biti lastnik kmetijskih zemljišč, gozdov, zaščitenih področij, s predkupnimi pravicami je omejeno tudi pridobivanje nepremičnin, ki so opredeljene kot kulturna dobrina. Ne morejo pa postati lastniki nepremičnin tuje fizične in pravne osebe, če med državama ne obstaja načelo vzajemnosti oziroma, če ne pridobijo odločbe o obstoju vzajemnosti (reciprocitet).
Praviloma je ogled možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem ali takrat kot piše v vabilu.
Vsak, ki želi sodelovati mora pravočasno poslati svojo ponudbo, vplačati varščino in slediti pogojem oz. navodilom, ki so napisana v vabilu.
Varščina praviloma znaša 1/10 (eno desetino) izhodiščne cene ali toliko kot je določeno v posameznem vabilu. Varščina se vsem neuspelim ponudnikom vrne po koncu zbiranja ponudb ali takrat kot piše v vabilu. Uspelemu ponudniku, ki ne plača kupnine v roku ali odstopi od svoje ponudbe, se varščina ne vrne.
Nepremičnina ali premičnina, se lahko proda tudi, če je prisoten le en ponudnik.
Uspešni ponudnik je dolžan po koncu zbiranja ponudb s stečajnim upraviteljem podpisati prodajno pogodbo in plačati kupnino ter izpolniti ostale morebitne obveznosti v skladu s prodajno pogodbo.
Po plačilu kupnine sodišče izda sklep o izročitvi (Zaključak o predaji) nepremičnine ali premičnine kupcu. Potem lahko kupec premičnino prevzame, pri nepremičninah, pa se lahko šele nato ureja vpis v zemljiško knjigo. Z vpisom lastninske pravice na kupca se izbrišejo tudi vse pravice in bremena, za katere je sodišče odločilo v sklepu o domiku (Rješenje od dosudi).
Stvari se kupujejo po sistemu videno kupljeno in po nakupu ni možno uveljavljati odgovornosti iz stvarnih napak. Kupec nepremičnine v stečaju dobi stvar prosto vseh zastavnih pravic, hipotek, zemljiškega dolga. Vknjižene zastavne pravice in zemljiški dolg preneha na tej nepremičnini, ko postane sklep o izročitvi kupcu pravnomočen, čeprav zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga niso popolnoma poplačani.
Ne prenehajo pa: Stvarne služnosti, stvarno breme in stavbna pravica. S prodajo nepremičnine ne prenehajo tudi osebne služnosti, ki so bile vpisane v zemljiško knjigo pred začetkom stečajnega postopka. Vendar pa obstoj takih pravic sodišče upošteva pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine, prav tako je kupec pred nakup z obstojem teh pravic seznanjen v Odredbi o prodaji (Zaključak o prodaji).